Oznanila 31. 01. 2016 |
![]() |
![]() |
![]() |
4. nedelja med letom 31. 01. 2016 Lk 4,21–30 ljubezen je pot do drugega
Nekajkrat sem se v življenju »opekel«, ker sem k bližnjemu pristopil s predsodki, ki so mi jih pomagali ustvariti drugi ljudje, ali pa sem jih »pridelal« kar sam. V drugih sem videl tisto, kar sem želel videti. Hotel sem jim pripisati lastnosti, ki sem jim jih želel pripisati, nisem pa se poglobil v tiste, ki so jih imeli. Tako sem si ustvaril pregrado, ki mi je otežila pristop k sočloveku. Nekaj podobnega so storili Jezusovi rojaki iz mesta Nazaret, kjer je odraščal. V Jezusu so videli le Jožefovega sina. Mislili so, če bi imel kaj, kar bi lahko dal, potem bi moral to dati najprej njim. Ker niso pokazali pravega navdušenja zanj, tam ni storil nobenega čudeža, ampak je rojakom povedal, da ni pomembno, kdo si (tujec, domačin, rojak ...), ampak, koliko vere imaš. V Božjem kraljestvu ni privilegirancev. Božja ljubezen deluje tam, kjer sta človeška potreba in vera, ki je to pomoč pripravljena sprejeti. Kristus je navedel tudi dva primera iz zgodovine: Elija je pomagal vdovi iz Sarepte in v času preroka Elizeja je bil ozdravljen Naaman. Tako Elizej kot vdova sta bila tujca in pogana, a sta verovala in sta bila pripravljena sprejeti pomoč. Vera je drža sprejemanja. Tako znova vidimo, da vere ne smemo zožiti samo na razumsko dejanje, ampak celostno sprejetje, in je zato ne moremo ločiti od življenja, tega pa od ljubezni. Ker vera pomeni celostno sprejemanje, pomeni ljubezen. Zato velja: bolj ko boš ljubil Boga, bolj ga boš spoznal. Bolj ko boš ljubil Cerkev, globlje jo boš spoznal. Bolj ko boš ljubil človeka, bolje ga boš spoznal. Ljubezen odpira nove in neizmerne razsežnosti, saj pravi sv. Pavel v znamenitem hvalospevu ljubezni, ki ga beremo v drugem berilu današnje nedelje: »Ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje. … Ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice« (1 Kor 12,4–6). Prosimo Gospoda, da bi se v moči in luči ljubezni zmogli bližati sočloveku in Bogu. (Vir: Glasnik)
Verjetno ste že kdaj slišali, da je zadnja nedelja januarja nedelja Svetega pisma. Vsako nedeljo slišimo poučne odlomke Svetega pisma, torej je nedelja Svetega pisma vsaka nedelja. Kakšen pomen ima zato posebna nedelja Svetega pisma? Na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965) so pred vsakim zasedanjem škofov vsega sveta v procesiji prinesli Sveto pismo in ga počastili. Pomemben sad tega koncila je dogmatična konstitucija o Božjem razodetju, ki vernikom zelo priporoča branje Svetega pisma; spremljati ga mora molitev, "da to branje postane pogovor med Bogom in človekom". V duhu tega priporočila so slovenski škofje na predlog svetopisemskih strokovnjakov leta 1990 zadnjo nedeljo januarja razglasili za nedeljo Svetega pisma. Spoznavali naj bi vrednost Božje besede za naše življenje. Za otroke matere Cerkve je Sveto pismo "trdnost vere, hrana in neusahljiv studenec duhovnega življenja" (Kompendij KKC 24). Še posebej bi nas naj spodbudila, da bi redno jemali v roke Sveto pismo in knjige, ki nam njegovo vsebino razlagajo. Silvester Čuk
Svečnica – praznik luči – praznik Jezusovega darovanja v templju
V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče. Svečnica se praznuje 40 dni po rojstvu Jezusa. Svečnica je dan, ko sta mati Marija in sveti Jožef odnesla novorojenega sina v tempelj v Jeruzalemu in se zahvalila Bogu. Na ta dan obhajamo spomin Marijinega očiščevanja, pa tudi njenega srečanja s Simeonom. Ko jih je Simeon videl, je vedel, da je Jezus mesija, na katerega Izrael in svet čakata. Vzel je otroka v naročje, se zahvalil Bogu in naznanil, da bo otrok luč celotnemu svetu. V spomin temu dogodku, se ob polnoči prižgejo sveče, kot simbol očiščenja. Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.
Sveti Blaž, škof in mučenec, ki ima god naslednji dan (3. februarja), je zavetnik zoper bolezni v grlu in spada tudi med 14 pomočnikov v sili. Sprva so si verniki na njegov god sami polagali na vrat sveče, blagoslovljene na svečnico. Ljudsko šego pa je Cerkev sprejela v svoj obrednik. Tako duhovnik na Blaževo po maši podeljuje vernikom Blažev blagoslov, Blažev ''žegen'' in jim ob tem podrži dvoje prekrižanih sveč pri vratu. (Vir: Kapitelj)
Ljubezen vse prestane
Postavi se ob drugega, da ga podpira in nosi. Stoji mu ob strani, ne glede na to, kako se razvija in kakšen se pokaže. Ob njem ostaja v vseh njegovih zmotah in zablodah. Vse to zmore, zato ker vse veruje in vse upa, ker v drugem vidi dobro in zaupa, da se bo dobro v jedru vedno bolj razkrivalo. Ljubezen je kot steber, na katerega se drugi lahko nasloni, steber, ki nosi hišo skupnosti. V ljubezni je mnogo moči. Grška beseda za »prestati« je »hypomenein«, izhaja iz bojne govorice. Pomeni pa: ostati, da odbiješ sovražni napad, postaviti se po robu, ne se izogniti. Ljubezen se ne pusti tako zlahka premagati. Postavi se po robu sovražnim močem. Verjame v zmago. Močnejša je kot vse, kar bi rado pokopalo življenje. Anselm Grün, O čudežu ljubezni ------------------------------------------------------------------------------------- NAPOVEDNI KOLEDAR
02.02.: Jezusovo darovanje – svečnica. Sveta maša: Breg 7:30 in Drulovka 18h. 03.02.: god sv. Blaža. Sveta maša: Breg 7:30 in Drulovka 18h. Ob 19h seja ŽPS. 05.02.: prvi petek: obisk bolnikov za prejem svetih zakramentov. 06.02.: Drulovka, ob 17:30: častilna molitev pred Najsvetejšim. 10. 02.: Pepelnica: sveta maša: Breg 7:30 in Drulovka 18h. 12.02.: na Bregu, ob 17h delitev hrane za Karitas. 14.02.: prva postna nedelja
Svete maše župnije KRANJ – DRULOVKA/BREG
TRR župnije Kranj-Drulovka/Breg: 2440 0900 4821 587, Reiffeisen bank
|