Oznanila 28. 02. 2016

3. postna nedelja

28. 02. 2016

Lk 13,1–9

BLIŽAM SE BOGU, KI MI JE BLIZU

Profesor je v razred prinesel sliko dekleta. Dijake je vprašal: »Kaj menite,

kako se počuti dekle na fotografiji?« Vsak je trdil svoje in mnenje

utemeljeval z izrazi na dekletovem obrazu. Nato je eden dejal: »Njo bi morali

vprašati!« »Pa bi nam povedala?« je vprašal profesor. »Bolj kot bi bili

prijatelji z njo, več bi nam povedala,« je odgovoril učenec. Ne samo o tem

dekletu, o vsakem človeku bomo več vedeli, če se mu bomo približali in

postali njegovi prijatelji. Bolj ko bomo ljubili človeka, več nam bo povedal o

sebi. To je zlato pravilo pristopanja k bližnjemu. Pa tudi k Bogu. Bolj ko

bomo prijatelji z njim, bolj ko ga bomo ljubili, več nam bo odkril (razodel) o

sebi. Čudovit pouk bližanja Bogu je današnje prvo berilo, ki govori o

Mojzesu pred gorečim grmom. Mojzes je videl grm, ki »je gorel s

plamenom, a ni zgorel« (2 Mz 3,2). Takrat si je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati, … kako da grm ne zgori«.

Tako razmišljanje je značilen primer instrumentalne logike: videti, izmeriti,

otipati. Oceniti in presoditi. Tako običajno ljudje tudi delamo. Tako celo

pristopamo k človeku: ogledujemo njegovo zunanjost, presojamo, sodimo in

ocenjujemo ga, a ne odstremo njegovega bistva. Še manj se na tak način

dokopljemo do bistva Boga. Delovanje Svetega Duha z agapično

(ljubezensko), ne instrumentalno logiko, nas vabi, da pokleknemo, si

sezujemo sandale in zaživimo odnos. Ljubezen nam pri vprašanju »Kaj je

tu?« prišepne: »Kdo je tu?« Pomen stvari lahko spoznamo le, če priznamo

in upoštevamo drugega in če živimo v odnosih. Dati prednost drugemu in

ga upoštevati, ne biti zaverovan vase in lastni prav, so razsežnosti, ki

vrnejo temeljno držo duhovnemu življenju. Ko Mojzes upošteva Boga in ga

natančno posluša ter naredi, kar mu veleva, sprejme logiko ljubezni. Brez

ljubezni ne moreš spoznati Boga, pa tudi človeka ne.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

ODPUŠČANJE NI PRELAGANJE ODGOVORNOSTI NA BOGA

»Odpuščanje pripada samo Bogu.« Gotovo ste slišali razlagati ta rek, kakor da ljudje ne morejo kaj narediti v dejanju odpuščanja. To je lep izgovor za prelaganje lastne odgovornosti na Boga! Toda to bi bilo zgrešeno, ker Bog na področju odpuščanja kakor tudi na vsakem drugem področju ne dela namesto nas tistega, kar spada k človeški iniciativi.

Pred kratkim mi je nekdo zagotavljal, da zlahka odpušča: »Če me kdo rani, takoj prosim Boga, da mu odpusti. Tako se mi ni treba mučiti z vsakovrstnimi emocijami: s trpljenjem, jezo, zamero ali ponižanjem.« Kakorkoli že je bilo takšno prikazovanje vere občudovanja vredno, nisem mogel, da ne bi povprašal po mentalnem zdravju te osebe. Namesto da bi zavestno sprejel svoje življenjske razmere, kakorkoli boleče že pač so, jih je preložil na Boga. Da me boste prav razumeli. Verujem v nujnost zatekanja k duhovnemu, kot bistvenem elementu v odpuščanju, toda nič manj ne verujem v to, da se mora človek za sprejem Božje milosti najprej pripraviti na človeški ravni. Odpuščanje je sočasno človeško in Božje dejanje. Narava in milost se medsebojno ne izključujeta, temveč se usklajujeta in dopolnjujeta.

(Po: J. Monbourquette, Kako odpustiti)

PRAZNIK LJUBEZNI

Pridejo rojstni dnevi in obletnice. Naj ne gredo mimo. To so vajini praznični dnevi. Pri življenju ohranjajo spomin na dobre in lepe ure. Skupaj slavita ljubezen!

A vsak dan se nekoliko približajta drug drugemu, hvaležna za to, da sta se našla med milijoni in da sta še vedno skupaj.

Pustita avto v garaži in doma uživajta v prijetnem druženju. V zadnji uri med dnevom in nočjo ugasnita televizor, da bi bila povsem domača drug za drugega. Pomislita na to, da je pomemben v vajinem življenju »obred«: skupaj jesti, biti skupaj pri mizi – vsaj enkrat na dan.

Vedno poskusita na najpreprostejši način biti srečna. Vajina ljubezen naj ne propade ob tem, da brezdušno in bežno hranita vsak svoj egoizem. Tvoj mož naj bo tvoj najboljši prijatelj in tvoja žena tvoja najboljša prijateljica.

Skrbita za to, da bo vajina ljubezen in naklonjenost vidna v mnogih majhnih vsakdanjih stvareh: v nasmehu, v dobri besedi, v hvaležnem poljubu, v spontanem objemu.

Potem bo tisoč nepričakovanih radosti padlo za vaju z neba kot zvezde.

(Po: Phil Bosmans, Za srečo v dvoje)

Zakon

Nekateri pravijo, da je zakon podoben zadrgi.

Na njej sta dve vrsti zob.

Obe se medsebojno zelo tesno skladata.

Toda nikoli ne moreš obeh vrst spojiti skupaj,

če ne uporabiš vodila,

ki obe vrsti zob približa drugo drugi in ju sklene skupaj.

Pri poroki se zgodi nekaj podobnega.

Dva človeka sta si lahko zelo blizu kot sta si dve vrsti zob na zadrgi,

a če iz svojega življenja in zakona izključita Boga,

sta kot vrsti zob, ki nista spojeni v zadrgo.

Neki škof je nekoč dejal:

»Za srečno poroko morajo biti trije:

mož, žena in Bog.«

Po: B. Rustja, Zgodbe za skladen zakon in družino

29. 02.: po sveti maši (18:30) srečanje za starše prvoobhajancev na Bregu.

02. 03.: ob 19h seja ŽPS.

05. 03.: ob 9h srečanje za člane ŽPS našega arhidiakonata v zavodu sv.

Stanislava v Ljubljani Šentvid.

07. 03.: po sveti maši (18:30) srečanje za starše birmancev na Bregu.

13. 03.: ob 14h na Bregu nastop Zorana A. Moreta: Umetniška homilija – V

SVETLOBI BOŽJE BESEDE, nato križev pot.

21. 03.: ob 18h sveta maša za notranje ozdravljenje - za starše veroukarjev.

VABILO k molitvi Križevega pota:

- vsak petek ob 18h v Drulovki;

- vsako nedeljo ob 14h na Bregu.

Svete maše župnije KRANJ – DRULOVKA/BREG

TRR župnije Kranj-Drulovka/Breg: 2440 0900 4821 587, Reiffeisen bank