Oznanila 27. 03. 2016

VELIKA NOČ

27. 03. 2016

Jn 20,1–9

ZVESTA LJUBEZEN VIDI DALEČ

Današnji evangelij pravi, da je Janez »videl in veroval«. Janez vidi več kot samo povoje in prt. On vidi, kaj to pomeni: da je Jezus vstal od mrtvih. Zakaj Janez vidi več? Janez je bil učenec, »ki ga je Jezus ljubil« (Jn 13 23), a tudi Janez je ljubil Jezusa in mu ostal zvest v najtežjih trenutkih, ko so ga drugi zapustili, saj je edini od dvanajsterih stal pod križem. Ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest Kristusu, mu je omogočala, da je videl več. Ljubezen zmore »videti tudi skozi temo«.

Da, ljubezen vidi več. Ko mladostnika ni dolgo v noč domov, ko celo lahko hodi po napačnih potih, ga mati čaka. Vsi bodo videli prazno posteljo in lahko bodo rekli, da ni domov ponočnjaka, pokvarjenca, morda pijanca ali celo narkomana. Mati pa ne vidi samo prazne postelje, ne vidi samo tega, kar vidijo drugi ljudje, ampak ji njena ljubezen omogoča, da vidi več: da ni njenega otroka. In trpi, ker ga ni. Ljubezen vidi več, vidi stvari, ki jih drugi ne vidijo, vidi pa tudi naprej. Današnji ljudje velikokrat napačno pojmujejo ljubezen. Tako starši mislijo, da je ljubezen to, da otrokom vse dovolijo, da na primer pustijo, da otroci ob nedeljah spijo in ne gredo k maši. »Naj si odpočijejo,« jih opravičijo. Za post in odpoved so po njihovem mnenju premladi. »Žrtve niso sposobni. K verouku jih ne smemo siliti. Nobene sile!« Vendar to ni ljubezen. Prava ljubezen vidi več, vidi dlje. Če bomo danes vse (po)pustili otroku, da dela, kar hoče, da ne izpolnjuje obveznosti, potem ga vzgajamo za jutrišnjega lenuha, neurejenega in nezanesljivega človeka, morda celo alkoholika in narkomana. Starši pa, ki otrokom posredujejo vero, jim bodo dali trdne temelje za življenje. Spet drugi ljudje, celo nekateri verniki, nočejo, da bi Cerkev opozarjala na napake v družbi. Menijo, da to ni v slogu ljubezni. Pa je prav ljubezni lastno, da vidi več in da vidi naprej ter zazna, v kakšno prihodnjo nesrečo bodo privedle ljudi današnje napake in nepravilnosti.

Ob prazniku Jezusovega vstajenja vam želim, naj vam Vstali podari tako ljubezen, ki bo videla več in bo videla naprej ter da bi to ljubezen izkazovali v ugodnih in neugodnih okoliščinah in bi v vsakem človeku videli njegovo neskončno dostojanstvo. Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

VELIKA NOČ, 27. 03.: »KRISTUS JE VSTAL!«

Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih - Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujemo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Po starodavni slovenski navadi so po župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim.

Dogodki: ob 7h procesija in sveta maša na Bregu.

Ob 9h in 10: 30 sveta maša na Drulovki.

-----------------------------------------------------------------------------------------

VELIKONOČNI PONEDELJEK, 28. 03.:

Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo.

Dogodki: ob 7:30 sveta maša na Bregu.

Ob 9h sveta maša na Drulovki.

Ob 10:30 sveta maša na Bregu: zaobljubljena maša župnije

Mavčiče.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Velika noč je praznik dokončne zmage življenja. To je uresničitev sanj o večnem življenju, ki se pojavljajo v vsakemčloveškem srcu. Pa ne le zato, ker prazniki pri nas sovpadajo s prebujanjem narave, ampak zaradi Kristusove smrti in vstajenja.

Velika noč je praznik nezaslišane zmage. Božje Jagnje se je v tej zmagi pokazalo močnejše od človeških volkov, Božja luč močnejša od teme in človeške zaslepljenosti, svetost Božjega Sina in sina človekovega močnejša kot vsi grehi sveta, življenje se je izkazalo za močnejše od smrti, ljubezen je le na videz šibkejša od hudobije, resnica je močnejša od vsake laži in zunanje moči.

Velikonočne praznike v letu usmiljenja doživljamo na poseben način, kot razodetje neskončne Božje ljubezni in usmiljenja do človeške grešnosti in slabosti. Božji Sin se je ponižal, stopil v temo, raztrgal naše vezi in nas rešil greha ter nam podaril dar odpuščanja grehov v spovedi. Pri tem pa pokazal veliko usmiljenje do šibke vere in strahopetnosti apostolov.

Tudi nas Jezus v tem letu vabi, naj vstopimo skozi njegovo prebodeno stran, ki so edina nova odprta sveta vrata, kjer lahko najdemo spravo, polnost življenja, notranji mir in veselje.

Slovenski škofje želimo velikonočni mir in veselje vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in preizkušenim.

Vaši škofje

01. 04.: prvi petek: obisk bolnikov za prejem svetih zakramentov.

04. 04.: Zopet nadaljevanje veroučne šole.

06. 04.: Seja ŽPS ob 20h na Bregu.

10. 04.: Dekanijsko romanje v stolnico v letu božjega usmiljenja.

Odhod ob 14. uri z Brega z avtobusom. Prijavite se čim prej.