Oznanila 10. 04. 2016

3. VELIKONOČNA NEDELJA

10. 04. 2016

LJUBITI BOLJ

Jn 21,1–19

Jezus Petra v drugem delu današnjega evangelija sprašuje: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš BOLJ kot tile?«. Zakaj Kristus uporabi tako občutljive besede, ko Petra sprašuje o njegovi ljubezni? Ko Sveto pismo govori, da Bog nekoga bolj ljubi, hoče reči, da mu daje posebno nalogo. Jezus v sklepnem odlomku Janezovega evangelija Petru izroča skrb za Cerkev: »Pasi moja jagnjeta!« in zdi se, kakor bi z besedami, ali ga Peter ljubi bolj, hotel apostolu reči: »Poglej, Peter, ti boš vodil Cerkev. Moj namestnik na zemlji boš in velikokrat boš moral reči stvari, ki nekaterim ne bodo všeč. Mnogi ti bodo nasprotovali, še več ljudi te ne bo razumelo. Včasih boš sam. Tudi trpel boš, preganjan boš zaradi mene. Ali me boš takrat ljubil BOLJ kot drugi?«

Peter Kristusu trikrat zagotovi, da ga ljubi, pritrdi, da ga ljubi bolj kot drugi. Sv. Avguštin v treh Petrovih pritrditvah vidi »odkup« za tri zatajitve. Ko Kristus dobi to Petrovo zagotovilo, mu izroči skrb za Cerkev, kakor bi mu hotel reči: »Ker mi zagotavljaš, da me ljubiš BOLJ kot drugi, ti bom dal BOLJ odgovorno in BOLJ težko nalogo kot drugim.« Dal mu je nalogo, naj »utrdi brate« (Lk 22,3) v veri.

Vsakega kristjana Kristus kdaj pa kdaj vpraša, če ga ljubi bolj kot drugi. Zakonce, ko jih zadene kriza zakona, starše, ko pridejo težave pri vzgoji ali ko se jim rodi prizadet otrok, člane družine, ko kdo hudo zboli, samske, ko se počutijo osamljeni, starejše, ko se zdijo odvečni … Naj nam Gospod nakloni svojo ljubezen, v moči katere ga bomo tudi mi zmogli BOLJ ljubiti in odgovoriti na njegov klic v vseh, tudi najtežjih trenutkih svojega življenja. Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

Čeprav imajo učenci pri ribolovu dovolj izkušenj, na Jezusovo besedo, da naj ponovno vržejo mrežo, to tudi storijo. In res, komaj potegnejo na čoln, toliko rib se je ujelo. »Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je tedaj rekel Petru: 'Gospod je!'« (Jn 21,7). Ker lov na Jezusovo besedo uspe, ljubljeni učenec spozna, da je na obali sam Gospod, ki je govoril.

Janez želi s svojo vstajenjsko pripovedjo opogumiti prav tiste, ki trpijo za praznino v sebi in se je v njih naselila noč. Tudi zanje je vstajenje mogoče. Tudi njihova mreža bo nekoč polna. Takrat bodo z ljubljenim učencem izpovedali: »Gospod je!«

Te izpovedi Gospodu pa naj ne izrečem šele takrat, ko mi življenje uspe. Zame je velika noč takrat, ko sedim za mizo in ne vem, kako naj rešim službene probleme, ko sedim na sestanku in ničesar ne rešimo – in si rečem: »Gospod je tukaj!« Če znam to misel prenesti čisto konkretno v vse situacije svojega življenja, potem se zame jasni tudi sivo jutro. In občutek praznine, ki me prevzema povsod, bo izginil. Zame se zgodi vstajenje. Če verujem, da je Vstali z menoj, kjerkoli sem, kjer se trudim – pogosto brez uspeha, se napolni moje srce. Slutim, da je tudi v moji neuspešnosti in praznini mogoče vstajenje.

Danes lahko poskusiš, da si ob vsem, kar delaš in kar se ti dogaja, mirno rečeš: »Gospod je tukaj!« Ali: če greš na sprehod, si reci: »Gospod je tukaj!« Ali: če imaš v službi probleme s kolegi, imej v mislih te besede!

Mogoče se bo tudi zate razjasnila neutolažljiva sivina tvojega življenja. In spoznal boš, da na obrežju tvojega življenja stoji Gospod, ki stopa iz nekega drugega sveta v tvoje življenje, da bi ga spremenil! Na svoje življenje boš pogledal z drugimi očmi in v vsem zaslutil navzočnost Vstalega. To bo zdravilo za tvojo pobitost in tvoj brezup, tvojo praznino in resignacijo. Po: A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje

4. VELIKONOČNA NEDELJA: NEDELJA DOBREGA PASTIRJA;

17. 04. 2016

Kdo ve, kaj ima pastir v rokah? Palico. Seveda, palico! Čemu? Da pretepa ovce, da grozi čredi? Ne. Zagotovo ne.

Ima jo zato, da čredo varuje pred volkovi in drugimi nevarnostmi, da kaže čredi pot, po kateri naj hodi.

In prav to je namen 4. velikonočne nedelje, ki jo sicer imenujemo tudi nedelja duhovnih poklicev oziroma nedelja Dobrega pastirja. Želi nam sporočiti, da vsaka čreda, množica ljudi ali druga skupina, za lažje življenje in hojo po pravi poti potrebuje pastirja. Jezus je tovrstni pastir, ki nas varuje na naših poteh. Duhovni pastirji, ki bivajo med nami, pa so duhovniki, ki nam želijo kazati pravo pot, po kateri naj stopamo, in nam približati nauk našega nebeškega Pastirja.

Spomladansko čiščenje:

Preveč smeti v mojem življenju

Bananin olupek potrebuje

– odvisno od sestave tal in zračne vlage –

približno eno leto, da se razkroji;

plastična vrečka potrebuje od 1.000 do 3.000 let,

uran 238 po 4,468 milijarde let ravno razpade na pol.

Vendar vse to ni nič v primerjavi z odpadkom, ki nikoli ne

zgnije: grehom.

V nekem trenutku sem razumel:

ko grešimo, je tako, kot bi proizvajali specifične odpadke z

oznako »zelo strupeno«,

saj le-ti zadevajo vsakogar, vplivajo na naše življenje in ga

lahko tudi uničijo.

Umažejo našo notranjo pokrajino.

Grehi nimajo razpolovne dobe in ne razpadejo.

Ne glede na to obstaja možnost, da se znebimo te

nakopičene umazanije: SPOVED

10. do 17. april: Teden molitve za duhovne poklice

CERKEV, MATI POKLICEV

10. april: Dekanijsko romanje Kranjske dekanije v stolnico. Sv. maša ob

16h. Zberemo se ob 15:15 na škofijskem dvorišču.

13. april: Priprava na krst v župnišču ob 20h.