Oznanila 08. 05. 2016

7. VELIKONOČNA NEDELJA

08. 05. 2016

Jn 17,20–26

ENO V KRISTUSU

Ko mi ljudje pripovedujejo o smrti svojih najbližjih, je pretresljivo slišati, kako se nekaterim vtisnejo v spomin zadnje besede umirajočih. Morda gre za zadnje naročilo očeta ali matere, moža ali žene. »Storil sem, kakor mi je naročil(a),« pogosto povedo. Zadnje besede nekega človeka so tistim, ki ga imajo radi, dragocene, na neki način svete. Vsem, ki ljubimo Kristusa, bi morale biti njegove poslovilne besede, izrečene pri zadnji večerji, dragocene in še bolj svete od drugih.

Kristus v svoji velikoduhovniški molitvi prosi, da bi tisti, ki »bodo verovali« vanj, »bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi« ter »da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v tebi in ti v meni, da bi bili popolnoma eno.« V nekaj vrsticah evangelija kar trikratna želja po edinosti. In to po popolni edinosti!

Kristus ve, da bomo Jezusovi učenci samo takrat, ko bomo eno, lahko pričevali zanj: »Da bo svet veroval, da si me ti poslal.« Gospod je tudi na področju prizadevanja za edinost naš učitelj; ko moli, da bi »bili vsi eno«, namreč poda tudi ideal te edinosti »kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju«. Bolj ko bomo njegovi učenci združeni s Kristusom, bolj ko bomo imeli z njim osebni odnos, bolj bomo med seboj edini. Temelj naše edinosti je Kristus, temelj je naš odnos z njim in življenje po njegovih zapovedih.

Prizadevanje za edinost je težka naloga, saj pomeni dosledno življenje po Jezusovih zapovedih. Toda Kristus v današnjem evangeljskem dogodku najprej prosi za apostole, v drugem delu pa za vse, ki bodo verovali vanj, torej tudi za nas. Sam Gospod prosi za nas! Čeprav je Kristus odšel k Očetu in je »že povišan nad nebesa; vseeno pa na zemlji trpi ob vsem, kar čutimo težkega mi kot njegovi udje« (sv. Avguštin). Odšel je k Očetu, da bi nam poslal Svetega Duha, ki bo počelo edinosti. Prosimo, naj nam Gospod pošlje tega Duha edinosti.

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

MAJ – MARIJIN MESEC

Nebeški Oče,
Marijo si izbral za mater svojemu Sinu,
on pa jo je na križu postavil za našo mater.
Zahvaljujemo se ti za njeno vlogo pri odrešenju
in za vso njeno pomoč, ki smo je bili deležni.
Prosimo te, naj jo posnemamo v krepostih,
da bomo tudi mi dosegli večno življenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

BINKOŠTNA NEDELJA

15. 05. 2016

Z binkoštmi se v cerkveni liturgiji ponovno začenja

čas, ki se v letnem krogu imenuje »čas med letom«.

Vsakdan se vrne, tudi učenci in apostoli gredo zopet

k svojemu delu. Ampak z njim gre Sveti Duh. Ali

drugače rečeno: Božje prijateljstvo jih spremlja.

Sveti Duh je izraz tega Božjega prijateljstva z nami. In to ni prijateljstvo, ki

bi bilo omejeno na »dobre čase« in velika cerkvena praznovanja, ampak

je vez, ki nas nosi v našem vsakdanu. In to spreminja naš vsakdan, tudi

mojega. Tudi če je delo na videz monotono, je smisel in motivacija vedno

nova. To ni samo angažiranje »za«, ampak delo »z«. Sam Bog se je

povezal z nami, saj Bog dela z nami. Ne odvzame nam dela – tudi življenje

z Bogom ni en sam praznik, vsaj dokler smo na Zemlji. Toda to je delo z

Bogom. To je delovanje iz prijateljstva in ljubezni. To ni dolžnost, prisila –

saj se v prijateljstvu in ljubezni prav nič naj ne bi dogajalo iz dolžnosti in prisile. To je samoumevno sodelovanje, s skupnim ciljem pred očmi …

Priznajmo, Bog je ob tem praviloma močnejši, gospodujoč. In to mora biti

tako! Kakšen Bog pa bi bil, če ne bi bil gospodujoč, močan? Bi verjeli v

takšnega Boga?

Toda Bog je lahko včasih tudi šibek – takrat, ko ga ljudje zlorabljajo,

izkoriščajo, razvrednotijo. In takrat potrebuje Bog moje, naše prijateljstvo.

Ne velja samo »Bog z nami«, ampak tudi »mi z Bogom«. Bog potrebuje

za ta svet naše roke, naše noge, naše srce in naš razum – in mi

potrebujemo Boga, da se lahko za ta svet razdajamo.

Bog in jaz, Bog in mi – skupaj lahko naredimo veliko. In binkošti, praznik

Božjega prijateljstva z nami, nas vabi, da o tem samo ne razmišljamo,

ampak to tudi živimo.

Po: A. Schwarz, Odvalimo kamen, ki nam zapira pot v življenje

Spet kliče nas venčani maj …

Kot vsako leto ste tudi letos iskreno povabljeni k šmarničnemu druženju s

prijatelji in našo nebeško materjo Marijo. Ob zgodbi, petju in molitvi bo

zagotovo nepozabno.

Pridite in se nam pridružite – ne bo vam žal!

22. 05.: ob 8:15, na Bregu, prihod kipa Fatimske Marije.

10:30, na Bregu, slovesnost prvega svetega obhajila.

24. 05.: dan celodnevnega čaščenja. Sveta maša na Bregu ob 7:30 in

19h. Sklep bo vodil pater Pepi Lebreht.

26. 05.: praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Po večerni maši

procesija.

26. 05. – 03. 06.: devetdnevnica pred sveto birmo.

27. 05.: god Alojzija Grozdeta; ob 18h srečanje birmovalca stiškega

opata Janeza Novaka z birmanci.

29. 05.: na Bregu, ob 16h, srečanje za bolnike in ostarele in zlata maša

patra Pavla Koširja.