Viteške igre Orehek 2010 - prireditev |
![]() |
![]() |
![]() |
Prireditev Viteške igre Orehek se je letos prirejala drugič in sicer z močno podporo sponzorjev. Največja sta vsekakor lastnika zemljišč, katera sta odstopila zemljišča za samo prireditev Jože Rajgelj in Franc Draksler, potem finančni sponzorji, od katerih je največji del prispevala Krajevna skupnost Orehek-Drulovka, taborniki Zeleni jošt, nožarstvo Škulj, lesostrugarstvo Domitrovič Branko s.p., elektroinstalaterstvo Kastigar Boštjan s.p, avtomehanika Kunaver Erik s.p., picerija Karantanija, pletenine Oblak, Rode Emil, Boštjan Kos s.p, potapljaško društvo Destroyer sub, avtopralnica Orehek in številni drugi, ki so s svojim časom in rokami prispevali, da je prireditev potekala ne glede na to, da nam je spet zagodlo vreme. Spretnostno tekmovanje se je pričelo ob 15.00, kjer je 9 jahačev moralo v dežju odjezditi progo. Štartala sta 2 paralelno. Proga je sestavljala skok čez oviro, jahanje okoli soda, nato pa so morali čim hitreje odjahati po podkev in jo zadeti v sod, potem so se vrnili v cilj. Sledilo je metanje kopja, kjer je moral jahač v galopu s konja zadeti tarčo s sulico. Po seštevku rezultatov je bil absolutni zmagovalec Roman Stare na konju Gromu in si tako pridobil naziv VITEZ LETA 2010. Jahači so poskrbeli so za konje, da so se posušili in si spočili, prireditev pa se je nadaljevala z veselico, kjer je igral Ansambel bratov Vojs iz Štefanje Gore. Kmalu je sledilo podeljevanje nagrad za prve 4 uvrščene, zmagovalec pa je, tako kot so delali včasih, častno pokleknil pred mečem Mihe Rajglja, in bil tako "krščen" za viteza. Kasneje je sledil govor predsednika Krajevne skupnosti Drulovka-Orehek mag, Janeza Freliha. Veselice se je udeležilo čez 60 ljudi, ki so so plesali in se veselili ob zvokih ansambla. Nad plesiščem pa je visela šunka, ki jo je dobil tisti, ki je uganil višino, na kateri visi. Veselica je trajala do poznih večernih ur. Samo prireditev nameravamo izpeljati vsako leto zadnji avgustovski vikend pred pričetkom šole tako, da bi s časom postala tradicionalna. |